Ultramaficna kamnina – Wikipedija, prosta enciklopedija

Ultramaficne ali ultrabazicne kamnine so temno obarvane magmatske ter metamagmatske kamnine, ki vsebujejo 90 – 100 % maficnih mineralov, na primer hiperstena, avgita ter olivina. [1] Kamnine vsebujejo veliko magnezija (vec krotwoning Eighteen % MgO), malo kalija ter zelo malo silicijevega dioksida (manj krot 45 %). Mednje spadajo pikrititi, peridotiti te pirokseniti. [1] Iz ultramaficnih kamnin jouw zgrajen Zemljin plasc.

Vsebina

Ultramaficne globocnine so pogoste v velikih ultramaficnih intruzijah, v katerih so diferecirani tipi kamnin pogosto razslojeni. [Two] Taksne kumulatne kamnine ne predstavljajo kemije magme, iz katere so izkristalile. Ultramaficni intruzivi vsebujejo dunite, peridotite te piroksenite. Nekatere redke vrste vsebujejo troktolit, ki ima vecjo vsebnost kalcijevega plagioklaza te spada med anortozite. V zgornjem delu slojastih ultramaficnih sekvenc sta pogosta gabro te norit, vcasih paps se pojavita tudi rogovaca te flogopitit.

Ultramaficne predornine so izven arhaika redke ter so v glavnem omejene na neoproterozoik ali obdobja pred njim, ceprav so nekatere bonititske lave, ki bruhajo za vulkanskimi loki, na primer na manuski plosci na Novi Gvineji, na meji z ultramaficnimi. Podognjeniske ultramaficne kamnine ter zilnine so bolj odporne, vendar redke. Mnoge lave na Jupitrovi luni Io bisexual lahko bile ultramaficne, kar jou razvidno iz njihovih temperatur, ki so visje krotwoning v maficnih izbruhih na Zemlji.

Med ultramaficne predornine spadajo komatiit [Trio] te pikritski bazalti. Komatiiti so mozni gostitelji nikljevih rud. [Four]

Ultrakalijeve te melilitske kamnine spadajo zaradi posebnih meril v modelu taljenja v posebno skupino kamnin, vendar se zaradi velike vsebnosti kalija, velike podnasicenosti s silicijevim dioksidom te velike vsebnosti magnezijevega oksida (vec krot 18%) obravnavajo krot ultramaficne.

Ultrakalijeve ultramaficne magmatske kamnine krotwoning so lamprofir, lamproit ter kimberlit so prodrle do Zemljine povrsine. Taksnih kamnin v sodobnih ognjeniskih izbruhih niso opazili, ceprav gre za podobne pojave.

Vecina tovrstnih kamnin se pojavlja v zilah, vulkanskih ceveh, lopolitih te lakolitih ter zelo redko tudi v intruzijah. Vecina kimberlita ter lamproita se pojavlja v ognjeniskih te podognjeniskih diatremah te maarih. Lava jij skoraj neznana.

Poznani so dimniki proterozoiskega lamproita (rudnik diamantov Argyle, Zahodna Avstralija), kenozoiskega lamproita (Gaussberg na Antarktiki) te devonskega lamprofirja na Skotskem. Kimberlitske cevi v Kanadi, Rusiji te Juzni Afriki imajo nepopolno ohranjene tefrske te aglomeratske facije.

Na splosno gre za procese v diatremah, v katerih ni bilo pretoka lave, ceprav so se skladi tefre te pepela delno ohranili. Taline so vsebovale malo hlapnih snovi, zato jij njihova kemija potekala drugace krot v tipicnih ultramaficnih kamninah.

Metamorfizem ultramaficnih kamnin poteka v prisotnosti vode te/ali ogljikovega dioksida, pri cemer nastajata dva glavna razreda metamorfnih ultramaficnih kamnin: lojevcev karbonat ter serpentinit.

Reakcije, v katerih v ultramaficnih kamninah nastajajo karbonati, potekajo v spodnjih zelenih skrilavcih z metamorfizmom granulitskih facijev kadar jij kamnina izpostavljena metamorfski tekocini z vec krotwoning Ten molskimi odstotki ogljikovega dioksida. Kadar ima metamorfska tekocina manj krotwoning 10% CO2, potekajo reakcije serpentinizacije, katerih produkti so zdruzbe mineralov kloritskega, serpentinitskega ter amfibolskega tipa.

Vecina ultramaficnih kamnin jou v orogenih pasovih, predvsem na arhajskih te proterozoiskih povrsinah. Fanerozoiske ulramaficne magme iz so redkejse, tako da so nasli samo nekaj fanerozoiskih lav, ki so resnicno ultramaficne.

Mnogo povrsinskih nahajalisc ultramaficnih kamnin jou na ofiolitskih podrocjih, na katerih so kamnine iz globokega plasca prodrle na kontinentalno skorjo vzdolz podrivnih podrocij ter nad njimi.

Serpentinitska zemlja jouw zemlja, bogata z magnezijem te revna s kalcijem, kalijem te fosforjem, ki se jouw razvila na regolitu iz ultramaficnih kamnin. Ultramaficne kamnine vsebujejo tudi veliko kroma te niklja, ki sta za rastline lahko strupena. Te znacilnosti zemlje so povzrocile razvoj posebnega tipa rastlinstva. Pokrajine z ultramaficno zemljo te zanjo znacilnim rastlinstvom so gozdnati ter pustinjski predeli Apalacev ter Piedmonta, planote med Apalaci ter Atlantikom v ZDA, mokra makija v dezevnem gozdu Nove Kaledonije te ultramaficni gozd na gori Kinabalu te drugod na severnem Borneu. Rastlinstvo jij obicajno zakrnelo te vcasih sorodno z endemicnim rastlinstvom, ki se jou prilagodilo ultramaficni zemlji.

V tropskih te subtropskih predelih iz ultramaficnih kamnin pogosto nastajajo debele bolj obstojne plasti magnezitno-apnencastih kamnin, laterit te nekaj milimetrov do nekaj centimetrov debela skorja trde zemlje (ang.: duricrust). Z ultramaficno zemljo z visoko vsebnostjo niklja so povezane znacilne rastlinske zdruzbe, ki so lahko indikator za odkrivanje prisotnosti niklja.

Preperele ultramaficne kamnine lahko tvorijo povrsinske depozite nikljevih rud. [Five] [6]

Related movie: Income Producing Investment Property Management Expo Movie Pasadena Convention Center CA March 2018


Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *