EKO KROG – Blog Archive – Filmrolletje – Jutri ne bo nikoli

Filmrolletje “Jutri ne bo nikoli”

15. april, 2012

Februarja jouw luc sveta ugledal filmrolletje “There’s No Tomorrow”, kratek risani filmrolletje o skodljivih posledicah nenehne rasti ter izkoriscanja narave, avtorja Dereka O’Connorja iz Incubate Pictures. Osnovno sporocilo filma jou, da jij clovestvo na gotovi poti do tega, da bo slej ko prej izcrpalo kljucne naravne vire. Nacin zivljenja, krot ga zivimo v zadnjih desetletjih, ko jij izkoriscanje nafte na visku, tedaj ne bo vec mogoc.

Filmrolletje na razumljiv nacin predstavlja zelo pomembno tematiko, zato smo ga v Eko krogu prevedli. Marca jou bil prevod z naslovom “Jutri ne bo nikoli” prvic predvajan na predavanju Tranzicijska mesta te lokalna samooskrba, zdaj si ga lahko ogledate tudi na Youtube.

Sledi popoln prepis besedila podnapisov iz filma, opremljenega z vsemi viri, ki jih jou navedel avtor izvirnika na strani Script of the filmrolletje, references, & further reading.

To jij Zemlja, kakrsna jou bila pred 90 milijoni let. Geologi temu obdobju pravijo ‘pozna kreda’. [1] To jou bil cas izjemnega globalnega segrevanja, [Two] ko so planetu se vladali dinozavri. [Three] Zagotovili so si mesto na vrhu prehranjevalne lestvice, ne glede na spremembe, ki so se dogajale okoli njih.

Celine so se razmikale ter odpirale razpoke v zemeljski skorji. Poplavilo jih jij te nastala so morja. V ekstremni toploti so se razmahnile welker te zastrupile vodo. Odmrle so ter padle na dno razpok. Reke so odnasale sedimente v morja. Ti so scasoma zakopali organske ostanke alg. Ker jouw narascal pritisk, jij narascala tudi toplota, dokler ni kemijska reakcija pretvorila organske snovi v fosilna goriva iz ogljikovodikov: nafto te zemeljski plin. Podoben veranderingsproces se jou odvil na kopnem, zaradi cesar jou nastal premog. [Four] Narava jouw rabila priblizno Five milijonov let, da jij naredila fosilna goriva, ki jih porabimo v enem letu. [Five] Sodobni nacin zivljenja jij odvisen od te fosilizirane soncne svetlobe, ceprav jo ima presenetljivo veliko ljudi za samoumevno. Od sestdesetih let so geologi odkrili vec krotwoning Two bilijona sodckov nafte. Od takrat jih jouw svet porabil priblizno polovico. [6]

Preden lahko crpate nafto, jo morate najti. Najprej jo jij bilo lahko najti ter poceni pridobivati. [7] Prvo veliko amerisko naftno polje, Spindletop, jij bilo odkrito leta 1900. Sledila so stevilna druga. [8] Geologi so precesali ZDA. Nasli so ogromne zaloge nafte, zemeljskega plina te premoga. [9] ZDA so crpale vec nafte krotwoning katerakoli drzava, [Ten] zaradi cesar so lahko postale industrijska velesila. [11]

Ko naftni vrelec zacne proizvajati nafto, jou samo vprasanje casa, kdaj zacne proizvodnja upadati. [12] Posamezni vrelci imajo razlicne hitrosti proizvodnje. [13] Povprecje proizvodnje vec vrelcev jij videti krotwoning normalna krivulja. Tipicno traja 40 let od vrhunca odkritij, da drzava doseze vrhunec proizvodnje. Po tem proizvodnja nenehno upada.

V petdesetih jouw geofizik iz druzbe Shell, M. King Hubbert, predvidel, da bo ameriska proizvodnja nafte dosegla vrh v sedemdesetih. To jij 40 let po vrhuncu odkritij v ZDA. Le redki so mu verjeli. Vendar jouw leta 1970 ameriska proizvodnja nafte dosegla vrhunec te potem zacela trajno padati. Hubbert jouw dobil zadoscenje. [14] Odtlej so ZDA cedalje bolj odvisne od uvoza nafte. Postale so obcutljive na motnje v dobavi. Ta odvisnost jouw prispevala h gospodarskim problemom zaradi naftnih sokov v letih 1973 te 1979. [15]

Leta 1930 jou bilo najvec odkritij nahajalisc nafte v zgodovini ZDA. Kljub napredni tehnologiji se odkrivanje naftnih polj v ZDA neusmiljeno zmanjsuje se naprej. [16] Novejsa najdisca, npr. ANWAR, bisexual lahko dajala nafto za najvec 17 mesecev. [17] Celo novo polje “Jack 2” v Mehiskem zalivu bisexual zadostovalo le za nekaj mesecev domacega povprasevanja. [Legal] Ceprav sta to veliki polji, se nobeno niti pribliza ne temu, da bisexual zadovoljilo energetske potrebe ZDA. [Nineteen]

Kopicijo se dokazi, da jouw svetovna proizvodnja nafte zij na svojem vrhu, ali paps se mu priblizuje. [20] Globalno jouw hitrost odkrivanja novih naftnih polj dosegla vrhunec v sestdesetih. Vec krotwoning 40 let kasneje jij videti krotwoning da ni mogoce zaustaviti cedalje manjsega odkrivanja novih naftnih polj. [21] 54 od 65 drzav, ki so vecje proizvajalke nafte, jij zij doseglo vrh proizvodnje. Pricakujemo, da jim bodo kmalu sledile mnoge druge. [22]

Svet bisexual moral vsake tri leta proizvodnji dodati ekvivalent nove Saudove Arabije, da bisexual nadoknadil zmanjsanje proizvodnje na obstojecih naftnih poljih. [23] V sestdesetih letih 20. stoletja so nasli sest sodckov nafte na vsakega porabljenega. [24] Stiri desetletja kasneje svet porabi od tri do sest sodckov na vsakega najdenega. [25] Ko bo dosezen vrh svetovne proizvodnje, bo povprasevanje po nafti preseglo ponudbo ter cena bencina bo mocno nihala. Vpliv tega bo mocno presegal zgolj strosek polnjenja avtomobilskega rezervoarja. [26]

Moderna mesta so odvisna od fosilnih goriv. Celo ceste so narejene iz asfalta, ki jouw proizvod iz nafte. Prav tako tudi strehe mnogih domovanj. Velika podrocja bisexual bila neprimerna za bivanje brez gretja pozimi ali hlajenja poleti. Sirjenje predmestij spodbuja ljudi, da se vozijo vec kilometrov na delo, v solo ali do trgovin. [27] Vecja mesta so razdeljena tako, da so industrijske te komercialne cone dalec od stanovanjskih podrocij, ter silijo ljudi, da se vozijo. [28] Predmestja ter mnoge obcine so projektirane ob predpostavki, da jij na voljo obilo nafte ter energije. [29]

Kemikalije, izdelane iz fosilnih goriv, tako imenovane petrokemikalije, so bistvene za proizvodnjo nestetih proizvodov. [30] Sodobno kmetijstvo jij mocno odvisno od fosilnih goriv, [31] prav tako bolnice, [32] letalstvo, [33] vodovodni sistemi [34] ter vojska, ki v ZDA sama porabi okrog 140 milijonov sodckov nafte letno. [35] Fosilna goriva so bistvena tudi pri proizvodnji plastike ter polimerov. Ti so kljucni materiali v racunalnikih, zabavni elektroniki ter oblacilih. [36]

Globalno gospodarstvo jouw trenutno odvisno od nenehne rasti, ki zahteva vse vecjo ponudbo cenene energije. [37] Tako smo odvisni od nafte te drugih fosilnih goriv, da utegne celo majhna motnja v dobavah daljnosezno vplivati na vse vidike nasega zivljenja.

Energija pomeni sposobnost opravljati delo. [1]

Povprecni American ima dandanasnji na razpolago energijo, ki ustreza temu, da bisexual za njega noc te dan delalo 150 suznjev. [Two] Materiali, ki skladiscijo to energijo za delo, se imenujejo goriva. [Three] Nekatera goriva vsebujejo vec energije krot druga. Temu recemo energetska gostota. [Four] Nafta jou najbolj kriticna med temi gorivi. Svet jij porabi 30 milijard sodckov na leto, [Five] kar jij enako stirim kubicnim kilometrom. To vsebuje toliko energije, krotwoning bisexual jo 52 jedrskih elektrarn proizvedlo v 50 letih obratovanja. [6]

Ceprav ZDA z nafto proizvedejo le 1,6% elektrike, ta poganja 96% vsega transporta. [7]

Leta 2008 so ZDA uvozile dve tretjini svoje nafte. Vecina jou bila iz Kanade, Mehike, Saudove Arabije, Venezuele, Nigerije, Iraka ter Angole. [8]

Nafta jou edinstvena zaradi mnogih lastnosti. Jou energetsko gosta. Plusteken sodcek vsebuje energetski ekvivalent skoraj treh let cloveskega dela. [9] Tekoca jou pri sobni temperaturi, lahka za transportiranje, te uporabna v majhnih strojih.

Da pridobite energijo, morate energijo tudi uporabiti. Trik jij v tem, da porabite manjse kolicine, da najdete te izvlecete vecje kolicine. Temu recemo EROEI: energetski donos na vlozeno energijo. [Ten]

Konvencionalna nafta jij dober primer. Najprej so crpali preprosto dostopno visokokakovostno surovo nafto. Naftarji so porabili ekvivalent 1 sodcka, da so jih nasli ter nacrpali 100. EROEI nafte jij bil 100. [11] Ko so pocrpali nafto, ki jo jouw bilo lahko najti, so raziskave selili v globoka morja ali oddaljene dezele. Za to so uporabljali cedalje vecje kolicine energije. [12] Pogosto jou nafta, ki jo najdemo danes, tezka ali kisla surova nafta. Njeno rafiniranje jou drago. [13] EROEI nafte jou do danes padel na komaj Ten. [14] Ce za pridobivanje goriva uporabite vec energije, krot jo ta vsebuje, se trud preprosto ne izplaca. [15] Plus vir goriva jouw mogoce spremeniti v drugega. Vsakokrat, ko to storite, jou izgubljene nekaj energije, ki jo jou vsebovalo prvotno gorivo. [16] Obstaja npr. nekonvencionalna nafta: naftni peski te naftni skrilavci. Naftne peske najdemo v glavnem v Kanadi. [17] Dve tretjini naftnih skrilavcev na svetu jou v ZDA. [Eighteen] Obe gorivi lahko pretvarjamo v sinteticno surovo nafto. A za to jouw potrebno veliko toplote ter sveze vode. [Nineteen] To zmanjsa njun EROEI, ki se giblje med Five ter komaj 1,Five. [20] Skrilavec jouw izjemno revno gorivo. Ista teza skrilavca vsebuje samo tretjino toliko energije krotwoning jou jou v enako tezki skatli kosmicev za zajtrk. [21]

Premoga jou ogromno. Iz njega pridobivamo skoraj polovico elektrike na planetu. [22] Svet letno porabi skoraj 8 kubicnih kilometrov premoga. Vendar lahko globalna proizvodnja doseze vrhunec zij pred letom 2040. Trditev, da imajo ZDA premoga za stoletja, jij zavajajoca. Ne uposteva rastoce porabe ter slabljenja kakovosti. [23] Precej od visoko kakovostnega antracitnega premoga jij zij zmanjkalo. Ostaja premog nizje kakovosti, ki jou manj energetsko gost. [24] Pridobivanje jij vse tezje, saj so dnevni kopi osiromaseni. Rudarji morajo kopati globlje te na manj dostopnih podrocjih. Mnogi uporabljajo unicevalne metode odstranjevanja vrhov gora. S tem pohabljajo okolje. [25]

Pogosto skupaj z nafto te premogom najdemo zemeljski plin. [26] Severnoameriska odkrivanja konvencionalnega plina so dosegla vrhunec v petdesetih, proizvodnja vader v zgodnjih sedemdesetih. [27] Ce krivuljo odkritij potisnemo naprej za 23 let, odkrijemo mozno prihodnost severnoameriske proizvodnje konvencionalnega zemeljskega plina. [28] Nedavni preboji so omogocili izkoriscanje nekonvencionalnega zemeljskega plina, npr. iz skrilavcev, ki bisexual utegnilo odloziti zmanjsanje v prihodnjih letih. [29] Nekonvencionalni zemeljski plin jou kontroverzen. Cene energije morajo biti visoke, ce hocemo, da jij rentabilen. Tudi z nekonvencionalnim plinom lahko svetovna proizvodnja zemeljskega plina doseze vrh zij pred letom 2030.

Se vedno obstajajo velike rezerve urana za jedrsko cepitev. [30] Da bisexual na svetu nadomestili Ten teravatov, ki jih proizvedemo iz fosilnih goriv, bisexual potrebovali Ten.000 jedrskih elektrarn. Pri taki porabi bisexual znane rezerve urana zadoscale komaj za Ten do 20 let. [31]

Poskusi s plutonijem, krot osnove za hitro oplodne reaktorje, so se v Franciji ter na Japonskem izkazali za drage polomije. [32]

Jedrska fuzija se sooca z ogromnimi tehnicnimi ovirami. [33] Potem so tu se obnovljivi viri. Energija vetra ima visok EROEI, a jouw nestalna. [34]

Vodna energija jou zanesljiva, a jij vecina stellage v razvitem svetu zij zajezenih. [35]

Elektrarne na konvencionalno geotermalno energijo uporabljajo obstojece vroce tocke blizu Zemljine povrsine. Omejene so na ta obmocja. [36] V eksperimentalnem sistemu ojacanega geotermalnega sistema, bisexual v tla izvrtali dva jaska do globine Ten km. Po enem jasku bisexual navzdol crpali vodo, da bisexual se segrevala v razpokah te bisexual se potem dvigala po drugem ter proizvajala energijo. [37] Sodec po nedavnem porocilu MIT, bisexual ta tehnologija do leta 2050 utegnila dobavljati 10% elektrike v ZDA. [38]

Moc plimovanja jij omejena na obalna podrocja. Energetska gostota valov jij razlicna po regijah. [39] Izziv bisexual bilo transportiranje elektrike, ki jo proizvede plimovanje. Prav tako jouw slano oceansko okolje korozivno za turbine.

Bio goriva so goriva, ki zrastejo. [40] Lesuur ima nizko energetsko gostoto te pocasi raste. Na svetu letno porabimo 15 kubicnih kilometrov lesa. [41] Biodizel te etanol sta proizvedena iz rastlin, ki jih gojijo s pomocjo nafte. [42] Energetski donos iz teh goriv jij zelo nizek. [43] Nekateri politiki zelijo koruzo spreminjati v etanol. Ce bisexual hoteli iz etanola v letu 2020 dobaviti 10% predvidene porabe nafte, bisexual za to morali nameniti 3% povrsine ZDA. Da bisexual dobavili eno tretjino, bisexual morali uporabiti 3-kratno povrsino, na kateri zdaj pridelujejo hrano. Ce bisexual hoteli nadomestiti celotno porabo nafte v letu 2020, bisexual rabili dvakrat toliko zemljisca krotwoning ga jij trenutno za pridelavo hrane. [44]

Vodik jij treba izlociti iz zemeljskega plina, premoga ali vode. [45] Za to porabimo vec energije krotwoning jo dobimo iz vodika. [46] Zaradi tega gospodarstvo, temeljece na vodiku, ni realno.

Vse svetovne fotovoltaicne soncne plosce generirajo toliko energije krot dve termoelektrarni. [47] Ekvivalent med 1 ter Four tonami premoga uporabimo za izdelavo ene same soncne plosce. Prekriti bisexual morali kar 360.000 kvadratnih kilometrov, da bisexual zadovoljili trenutno svetovno povprasevanje po energiji. Leta 2007 jih jij bilo samo Ten kvadratnih kilometrov. [48]

Koncentrirana soncna energija ali termalna soncna energija, ima velik potencial, ceprav trenutno obratuje le manjse stevilo postrojev. [49] Omejeni so na kraje s soncnim podnebjem ter za prenos na vecje razdalje zahtevajo velike kolicine energije. [50]

Vse alternative za nafto so odvisne od strojev, ki jih poganja nafta, ali vsebujejo materiale, npr. plastiko, ki so izdelani iz nafte.

Ko boste v bodoce presojali trditve o osupljivih novih gorivih ali izumih, se vprasajte: “Ali ima njihov zagovornik delujoc komercialen specimen izuma? Kaksna jouw njegova energetska gostota? Ga lahko skladiscimo ali na lahek nacin distribuiramo? Jouw zanesljiv ali obcasen? Ali ga lahko razsirimo na drzavni nivo? Vsebuje skrite inzenirske izzive? Kaksen jij njegov EROEI? Kaksni so vplivi na okolje?” Zapomnite si, da so velike stevilke lahko varljive. Npr. 1 milijarda sodckov nafte lahko zadovolji svetovno povprasevanje le za dvanajstih dni.

Prehod s fosilnih goriv bisexual bil monumentalen izziv. Leta 2007 so v ZDA iz premoga proizvedli 48,5% elektrike, 21,6% iz naravnega plina, 1,6% iz nafte, Nineteen,4% iz nukleark te Five,8% iz hidroelektrarn. Drugi obnovljivi viri prispevajo le Two,5%. [51]

Ali jou mogoce zamenjati sistem, ki temelji na fosilnih gorivih, s krparijo iz alternativnih goriv? Potrebni so vecji tehnoloski napredek, paps tudi politicna volja te sodelovanje, obsezne nalozbe, mednarodni konsenz te preureditev svetovnega gospodarstva velikosti 45 bilijonov dolarjev, vkljucno s transportom, izdelovalno industrijo te kmetijskimi sistemi. Potrebni so tudi uradniki, sposobni upravljati tranzicijo.

Ce bomo vse to dosegli, ali bomo lahko nadaljevali s sedanjim nacinom zivljenja?

Te bakterije zive v steklenici. Njihova populacija se vsako minuto podvoji. Ob 11h jouw tam ena bakterija. Opoldne jou steklenica polna. Ob 11.59 jou na pol polna, pri cemer jij ravno se dovolj prostora za eno delitev. Bakterije zaslutijo nevarnost. Iscejo nove steklenice ter najdejo Trio. Domnevajo, da jou problem resen. Ob 12h jouw polna prva steklenica. Ob 12.01 jou polna tudi druga. Ob 12.02 so vse steklenice polne. To jij problem, ki jij pred nami zaradi podvojevanja, ki ga povzroca eksponentna rast. [1]

Ko jou clovestvo pricelo izkoriscati premog ter nafto krotwoning gorivo, jij izkusilo rast, kakrsne se ni bilo. [Two]

Tudi nizke stopnje rasti scasoma povzrocijo vecjo. Pri 1% stopnji rasti, se bo gospodarstvo podvojilo v 70 letih. Pri 2% rasti v 35 letih. Pri 10% rasti se bo gospodarstvo podvojilo zij v 7 letih. Ce gospodarstvo raste po trenutnem povprecku 3%, se podvoji v 23 letih. [Trio] Z vsako podvojitvijo bo povprasevanje po energiji ter naravnih virih preseglo vse prejsnje podvojitve skupaj.

Financni sistem jou zgrajen na predpostavki rasti. Ta zahteva podporo v obliki narascajoce porabe energije. [Four] Banke posojajo denar, ki ga nimajo. Pravzaprav ga tako ustvarjajo. [Five]Posojilojemalci uporabljajo novonastali denar za rast svojih podjetij ter odplacujejo dolg, skupaj z obrestmi, kar zahteva se vec rasti. Zaradi takega ustvarjanja denarja na podlagi dolga, vecino denarja na svetu predstavlja dolg z obrestmi, ki jih jouw treba placati. [6] Brez vedno novih ter vedno vecjih generacij posojilojemalcev, ki naj bisexual proizvedli rast ter tako odplacali te dolgove, se bo svetovno gospodarstvo sesedlo. Sistem se mora siriti ali vader umre, krotwoning Ponzijeva shema. [7]

Delno zahvaljujoc temu sistemu dolgov so bili ucinki gospodarske rasti spektakularni, ce gledamo BDP, zajezitev stellage, porabo vode, porabo gnojil, urbano populacijo, porabo papirja, motorna vozila, komunikacije te turizem. Svetovno prebivalstvo jouw naraslo na 7 milijard. Pricakujemo, da bo do l. 2050 preseglo 9 milijard. [8] Na ploscati neskoncni Zemlji to ne bisexual bil problem. Ker paps jij Zemlja okrogla ter ni neskoncna, bomo nekega dne sooceni z mejami rasti. [9]

Posledice gospodarske ekspanzije so povecanje kolicin atmosferskih dusikovih oksidov te metana, tanjsanje ozonske plasti, povecanje velikih poplav, poskodbe oceanskega eko sistema, vkljucno z izgubami dusika, izguba dezevnega pragozda ter gozdnate pokrajine, povecanje obdelovalnih povrsin te izumiranje vrst. [Ten]

Ce polozimo eno samo rizevo zrno na prvo polje sahovnice, to podvojimo ter polozimo dve zrni na drugo te spet podvojimo te polozimo stiri na tretje te spet podvojimo ter jih damo 8 na cetrto te potem to ponavljamo tako, da vsakokrat na novo polje dvakrat toliko zrn krotwoning na prejsnje, bomo na koncu prisli do astronomskega stevila 9 trilijonov 223 bilijard 372 bilijonov 36 milijard 845 milijonov 776 tisoc zrn. To jou vec zrn krot jih jij clovestvo pridelalo v zadnjih Ten.000 letih. Tudi moderna ekonomija se, podobno krot rizeva zrna na sahovnici, podvoji vsakih deset let. Na katerem polju sahovnice smo?

Poleg energije civilizacija rabi stevilne esencialne vire: pitno vodo, prst, hrano, gozdove, ter mnoge vrste mineralov te kovin. [11] Rast jij omejena z esencialnim virom, katerega ponudba jou najbolj picla. [12] Sod jij narejen iz dog. Tako krotwoning voda napolni sod, rast ne more preko najnizje doge ali najbolj omejenega esencialnega vira.

Ljudje trenutno izkoristijo 40% vse fotosinteze na Zemlji. [13] Ceprav jou jou mogoce koristiti 80%, ni verjetno, da bisexual jij izkoristili 160%.

Globalna ponudba hrane jouw mocno odvisna od fosilnih goriv. Pred prvo svetovno vojno jouw bilo celotno kmetijstvo organsko. Izumu gnojil ter pesticidov, izdelanih iz fosilnih goriv, so sledile ogromne izboljsave proizvodnje hrane, kar jou omogocilo rast prebivalstva. Uporaba umetnih gnojil jouw nahranila precej vec ljudi, krot bisexual se to lahko zgodilo s samo organsko pridelavo. [1]

Fosilna goriva so potrebna za kmetijsko mehanizacijo, wegtransport, hlajenje, embaliranje v plastiko [Two] ter za kuhanje.

Moderno kmetijstvo uporablja zemljo za to, da fosilna goriva spreminja v hrano ter hrano v ljudi. [Three] Priblizno 7 kalorij fosilne energije porabimo za izdelavo eno kalorijo hrane. [Four] V ZDA hrana potuje priblizno 2500 km od kmetije do kupca. [Five]

Poleg upadanja fosilnih goriv jouw se precej stvari, ki ogrozajo trenutni sistem proizvodnje hrane. Cenena energija, izboljsana tehnologija te subvencije so omogocale masivne ulove rib. Globalni ulovi rib so dosegli vrhunec v poznih devetnajsto osemdesetih, [6] kar jouw ribice prisililo, da so se premaknili v smeri globljih voda. [7] Dusik, ki ga emitirajo gnojila iz fosilnih goriv, zastruplja reke ter morja ter ustvarja ogromne mrtve cone. [8] Pri tej hitrosti bodo do leta 2048 propadle vse ribje populacije. [9]

Kisel dez iz stront ter industrije kvari tla te jim jemlje zivljenjsko pomembna hranila, krot so kalij, kalcij ter magnezij.

Druga groznja jou pomanjkanje vode. Mnoge kmetije za namakanje crpajo vodo iz podtalnih vodonosnikov. Vodonosnik potrebuje na tisoce let, da se napolni, a ga lahko izcrpamo v nekaj desetletjih, tako krotwoning naftne vrelce. [Ten] V ogromnem ameriskem vodonosniku Ogallala jouw gladina upadla tako zelo, da so se mnogi kmetje morali vrniti k manj produktivnem nacinu kmetovanja brez namakanja. [11]

Poleg tega uporaba namakanja te umetnih gnojil vodi v salinizacijo, tj. akumuliranju soli v tleh. To jouw glavni razlog nastanka puscav. [12]

Naslednja groznja jij izguba prsti. Pred 200 leti jouw bilo na ameriskih prerijah prsti skoraj Two metra. Danes jou jouw z obdelovanjem ter s slabimi praksami priblizno pol izginilo. [13]

Namakanje spodbuja rast rjastih zitnih glivic krotwoning so denimo UG-99, ki imajo potencial uniciti 80% svetovnega zitnega pridelka. Po Normanu Borlaugu, ocetu “zelene revolucije”, ima zitna rja “velik potencial za unicenje druzbe ter ljudi”.

Uporaba bioenergentov pomeni, da bo manj zemlje na razpolago za proizvodnjo hrane. [14]

Vsako podrocje ima doloceno omejeno kapaciteto obremenitve oz. nosilnost. To jouw stevilo zivali ali ljudi, ki lahko tam zivijo neomejeno dolgo. Ce dolocena vrsta preseze kapaciteto obremenitve, bo izumirala dokler populacija ne doseze naravnih meja. [15]

Svet se jij izognil temu izumiranju tako, da jij nasel nove obdelovalne povrsine, ali povecal proizvodnjo, kar jij bilo mozno predvsem zaradi nafte.

Da bisexual nadaljevali rast, rabimo vec virov krot jih lahko preskrbi nas planet, novi planeti paps niso na razpolago. Glede na vse te spremembe, se mora globalna proizvodnja hrane do leta 2050 podvojiti, da bo nahranila svetovno prebivalstvo. [16]

Milijarda ljudi jij zij podhranjenih ali strada. [17] V naslednjih letih jih bo velik izziv prehraniti 9 milijard, ko bo upadala svetovna proizvodnja nafte te zemeljskega plina. [Legal]

Globalno gospodarstvo raste eksponencialno s stopnjo rasti priblizno 3% na leto. [1] Pri tem porablja cedalje vecje kolicine neobnovljivih goriv, mineralov ter kovin, [Two] krot tudi obnovljivih virov, krot so voda, gozdovi, orna zemlja te ribe, hitreje krotwoning se ti lahko obnavljajo. [Trio]

Tudi pri stopnji rasti 1% se ekonomija podvoji v 70 letih. [Four]

Problem poglabljajo se drugi dejavniki. Globalizacija daje ljudem moznost, da kupujejo blago ter hrano, proizvedeno na drugem kontinentu. [Five] Dobavne poti so dolge te obremenjujejo omejene naftne vire. [6] Sedaj se za osnovne potrebscine zanasamo na oddaljene dezele. [7]

Moderna mesta so odvisna od fosilnih goriv.

Vecji del bancnega sistema temelji na zadolzevanju te sili ljudi v spiralo dolgov te odplacevanja – kar prinasa rast.

Kaj lahko storimo v zvezi s temi problemi?

Mnogi verjamejo, da krizo lahko preprecimo z ohranjanjem virov, [8] s tehnologijo, inteligentno rastjo, [9] recikliranjem, [Ten] elektricnimi avtomobili ter hibridi, [11] nadomestki, [12] ali z volitvami. [13]

Ohranjanje vam bo prihranilo denar, samo po sebi paps ne bo resilo planeta. Ce nekaj ljudi zmanjsa porabo nafte, bo zmanjsano povprasevanje znizalo cene te bo drugim omogocilo, da jo kupujejo ceneje. Na isti nacin bo ucinkovitejsi stroj, ki uporablja manj energije, paradoksalno peljal k se vecji rabi energije. V Nineteen. stoletju jouw angleski ekonomist William Stanley Jevons ugotovil, da jij postal premog stroskovno ucinkovitejsi energent, ce so izboljsali parne stroje. To jouw vodilo k uvajanju se vec parnih strojev, kar jouw povecalo celotno porabo premoga. [14] Rast porabe bo pozrla vso prihranjeno energijo ali naravni vir.

Mnogi verjamejo, da bodo znanstveniki resili te probleme z novo tehnologijo. Vendar tehnologija ni energija. Tehnologija lahko kanalizira energijo v delo, ne more paps jou nadomestiti. [15] Poleg tega porablja vire: racunalniki so npr. narejeni iz ene desetine energije, potrebne za izdelavo avtomobila. [16] Naprednejsa tehnologija se poslabsuje polozaj, saj pogosto zahteva redke minerale, ki jih tudi zmanjkuje. [17]

97% svetovnih redkih zemelj npr. proizvede Kitajska, vecino iz enega samega rudnika v Notranji Mongoliji. Te minerale uporabljajo v katalitskih konverterjih, letalskih motorjih, visoko ucinkovitih magnetih ter trdih diskih, hibridnih avtomobilskih baterijah, laserjih, prenosnih rentgenih, zaslanjanju jedrskih reaktorjev, kompaktnih diskih, motorjih hibridnih vozil, nizkoenergijskih sijalkah, opticnih vlaknih te ravnih zaslonih. Kitajska jou pricela premisljevati o omejitvah izvoza teh mineralov, saj povprasevanje strmo narasca.

Tako imenovana trajnostna ali inteligentna rast ne bo pomagala, saj prav tako potrebuje neobnovljive kovine ter minerale v cedalje vecjih kolicinah, vkljucno z redkimi zemljami. [Legitimate]

Recikliranje ne bo resilo problema, saj zahteva energijo, postopek vader ni 100% ucinkovit. Nazaj jou mogoce pridobiti le del materiala, ki ga recikliramo. Velik del jouw za vedno izgubljen krotwoning odpadek. [Nineteen]

Elektricne avtomobile poganja elektrika. Ker jouw vecina energije pridobljena iz fosilnih goriv, to ni resitev. [20] Poleg tega nafto uporabljamo za proizvodnjo avtomobilov vseh vrst. Za vsako avtomobilsko gumo preko 20 litrov nafte. V svetu jij bilo l. 2010 okrog 800 milijonov avtomobilov. Pri trenutni stopnji rasti, se bo ta stevilka povecala na Two milijardi do l. 2025. Ni verjetno, da bisexual ta planet lahko dolgo vzdrzal toliko vozil, ne glede na njihov peak pogona.

Mnogi ekonomisti verjamejo, da bo prosti trg nadomestil plus energetski vir z drugim s pomocjo tehnoloske inovativnosti. [21] Vendar vader se glavni nadomestki za nafto soocajo s svojimi lastnimi stopnjami padanja. [22] Nadomescanje tudi ne uposteva casa, potrebnega za priprave na prehod. Hirschevo porocilo ameriskega ministrstva za energetiko ocenjuje, da bosta za priprave na ucinke naftnega vrhunca potrebni najmanj dve desetletji. [23]

Problemi s pomanjkanjem energije, izcrpanosti virov, izgube prsti ter onesnazevanja so vse simptomi enega samega vecjega problema: rasti. [24] Dokler nas financni sistem zahteva neskoncno rast, jij malo verjetno, da bisexual reforma uspela.

Kaksna bo tedaj videti prihodnost? Optimisti verjamejo, da se bo rast nadaljevala v nedogled, brez omejitev. [25] Pesimisti menijo, da gremo proti novi kameni dobi ali proti izumrtju. [26] Resnica utegne biti nekje med tema skrajnostima. Druzba se utegne vrniti v enostavnejse razmere, kjer jou poraba energije bistveno manjsa. [27] To bisexual za vecino pomenilo tezje zivljenje, vec rocnega dela, vec dela na kmetijah ter lokalno proizvodnjo dobrin, hrane te storitev. [28]

Kaj naj clovek stori, da se pripravi na taksno mozno prihodnost? Pricakujte zmanjsanje dobav hrane ter dobrin iz oddaljenih krajev. [29] Pricnite pesaciti ali kolesariti. [30] Navadite se trositi manj elektricne energije. [31] Znebite se dolgov. [32] Poskusite se izogibati bankam. [33] Namesto nakupovanja v velikih nakupovalnih centrih podpirajte lokalne podjetnike. [34] Kupujte lokalno pridelano hrano na trznicah. [35] Namesto trate si omislite vrt, kjer boste pridelali svojo lastno hrano. [36] Naucite se jo vkuhavati. [37] Razmislite o uporabi lokalnih valut, ce bisexual gospodarstvo na visjem nivoju prenehalo funkcionirati [38] ter razvijte vecjo samozadostnost. [39]

Noben od teh korakov ne bo preprecil kolapsa, a lahko izboljsajo vase moznosti v nizko energetski prihodnosti, taksni kjer bomo morali biti bolj odvisni od samih sebe krot so bili nekoc nasi predniki.

Related movie: How Long Can Wij Use Our GPUs For Mining?


Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *